Canti del Maestro


117. Baština pesen – Ugledna moma

117. Canto del padre – Una ragazza graziosa


Spartito non ancora disponibile

Suonato al violino da P. Ganev

(video non ancora disponibile)

Testo traslitterato


Baština pesen – Ugledna moma


Ot staro vreme, cinko, e znajno –

hubava moma na svetăl den se poznava,

koga slănce sutrin izgrjava.

Tja e ranobudnica, rano stava

i s kărčazi na izvora otiva

i voda si naliva.

Tăj pălna i vesela tja doma se vrăšta,

majka si milo pregrăšta.


Hubava moma se, sinko, poznava,

koga loze kopae

i to izobilno grozde dava.

Loze mominski răce dobre poznava.


Hubava moma se, sinko,

na niva poznava,

koga răkoi diga i slaga,

i na zemja gi dobre polaga,

i na Boga hvala dava.

Tja e, sinko, glasovita,

lična pevica;

neja žito dobre poznava.


Hubava moma se, sinko, dobre poznava,

koga na gumno žito otvjava

i văv rešeto go presjava,

v žitnici go turja

i na bedni hljab dava.

Neja vsički, malki i golemi,

dobre poznavat.


Umna moma, sinko, se poznava

koga kniga văv răce si vzema

i skrito bădešte razgadava.

Tja vsičko văv života na mjasto postavja.


Hubava moma, sinko, e rosa,

što zemja orosjava.

Tja e angel, što ot gore ide,

pri hora sliza

i v doma im mir i radost vnasja.

Tja e svetla kat zorata,

tja e mila kat vodata,

tja e dobra kat hranata.

Traduzione



Dato il 21 gennaio 1935, questo canto viene considerato come il seguito del canto precedente, A bre, sinko (Ascolta, figliuolo). È un modello di canto popolare bulgaro riportato alla sua purezza e spirito originari.

Kărčag (parola antica): un recipiente in terracotta per l’acqua; gumno (parola antica): superficie pianeggiante usata per la battitura del grano, aia.